Mož, ki bo Ilko pospremil na zadnji smuk

Ilka Štuhec ob novem trenerju Denisu Šteharniku. Foto: MaPa

"Bodi samozavestna, bodi hitra, bodi – Ilka," na pragu nove smukaške sezone v St. Moritzu svoji varovanki sporoča Denis Šteharnik, vodja spremljevalne ekipe Ilke Štuhec.

Denis Šteharnik se lahko pohvali s pestro trenersko biografijo. Njegov varovanec je bil na klubski ravni med drugim tudi Jaka Bijol, tedaj še navdušeni alpski smučar. Pot ga je nato vodila med nogometaše, koroški smučarski trener pa se je začel vzpenjati po hierarhični lestvici. Pred leti je bil glavni trener slovenske ženske ekipe za tehnični disciplini, v zadnjih sezonah pa strokovnjak, ki je skrbel za razvoj najboljše slovenske veleslalomistke Neje Dvornik. Ko se je slednja marca odločila za spremembe, je sledil klic Ilke Štuhec. Najboljša slovenska smukačica je v zadnjem desetletju na položaju vodje in/ali trenerja vknjižila že devet različnih imen. Vse kaže, da bo njen zadnji trener prav Denis Šteharnik.

Intervju: Denis Šteharnik

Kakšni bodo vaši zadnji napotki Ilki Štuhec?

Ilka je šampionka. Če bo ohranila dobre stvari in vnesla določene popravke, je lahko konkurenčna. Ne sme zapasti v začarani krog razmišljanja o sebi, tehniki, tekmicah … Zadnji napotki? Bodi samozavestna, bodi hitra, bodi – Ilka!

Bi za priprave dejali, da so bile 100-odstotno opravljene?
Ilka si je po sezoni vzela čas za razmislek o prihodnosti. Ena od možnosti je bila tudi tekmovalna upokojitev. Sezoni zatorej med seboj nista bili povezani. Potrebovala je nekaj časa za regeneracijo, nato pa daljši sklop kondicijskih treningov. Vedeli smo tudi, da se bo sezona za smukačice začela zelo pozno, zato je bila odločitev o prilagoditvah še toliko lažja. Verjamem, da bo zdaj zlahka stopnjevala formo do Cortine d’Ampezzo.

Lahko med vrsticami razberemo tudi rezultatsko zadržanost ob odprtju sezone?

To težko komentiram. Nimam celotne slike. Je pa dejstvo, da je del karavane že v tekmovalnem ritmu, Ilka še ne. Kmalu bo videla, kam spada. Jasno pa je, da so osrednji cilj sezone zimske olimpijske igre. Še zdaleč ne trdim, da ni pripravljena na prve tekme. Vsekakor pa imamo še nekaj manevrskega prostora in rezerv. Obstajajo mehanizmi za dodajanje. S polno močjo in sapo bo tekmovala februarja.

Kako se je na napore odzvalo telo?
Kot trener vem, da ne delam s 25-letno smučarko. Prilagoditve so bile pričakovane. Pri njeni kilometrini in zgodovini poškodb je normalno, da se pojavljajo občasne težave: hrbet, koleno … Brez vsakodnevne fizioterapije ne gre. A vse težave je sproti uokvirjala in jih imela pod nadzorom. Pod črto, program smo opravili v 90 odstotkih. V sezono je bilo vloženega veliko dela. Veseli pa me, da je pred sezono videti zadovoljno in optimistično.

Pod črto …
Zadovoljen sem. Opravili smo želeni veleslalomski trening, se ukvarjali s hitrostjo, skoki, drsalnimi deli … Dela je bilo res veliko. Sprva sem mislil, da bomo imeli preveč časa. Bilo ga je več kot dovolj.

Radi imate dolgoročne projekte. V tem primeru je bolj ali manj jasno, da gre za enoletno sodelovanje.
Rad gradim. Iz leta v leto. Res je, ker gre verjetno za njeno poslovilno sezono, je položaj drugačen. Mozaik je treba sestaviti v enem zamahu. Upam, da smo bili uspešni. Odgovor bomo dobili zelo kmalu. Pri tem ne merim na rezultate. Dovolj mi bo povedalo njeno smučanje. Če bo v nezavednem položaju delovala na drugačen način, bo to znak uspešnega poletja.

Izpostavila sva, da gre za izkušeno smučarko, pri kateri pred koncem kariere ne gre pričakovati radikalnih sprememb v tehniki smučanja ali razmišljanju. Po drugi strani pa je bilo jasno, da so spremembe nujne. Kaj je bil temeljni poudarek?
Izpostavil bi drobne popravke v tehničnem smučanju. To smo skušali uvesti s treningi veleslaloma, kjer smo iskali bolj čiste zavoje. Lahko rečem, da je v povsem obvladljivih razmerah že viden napredek. Ko pa se smučarka znajde v težavah, se odzove s starimi vzorci. To je pričakovano. Petinštirideset dni na snegu je premalo, da bi smučanje postavili na glavo. To bi bilo tudi nesmiselno. Njenega smučanja zagotovo nismo želeli povsem razgraditi, saj je v dobršni meri odlično. Iščemo podrobnosti. Gre za občutljiv proces, predvsem pa se v akcijah marsikaj odziva na podzavestni ravni.

V kolikšni meri je bila v pripravljalno obdobje vključena Ilkina mama Darja Črnko?

Smo v stalnem stiku, deluje iz ozadja. Ko sem sprejel izziv, mi je bila v veliko pomoč. Na terenu pa ni z nami.

Del vaše ekipe je tudi Boštjan Kline. Zanj bo to prva prava trenerska izkušnja. Čutite odgovornost tudi do njega?
Najprej glasno pozdravljam njegovo vključitev med trenerje. Jaz mu bom nudil vso oporo. Z veseljem mu pomagam na začetku te poti. Ima energijo, željo in znanje. Razmišlja s svojo glavo. Jaz pa se po drugi strani prav tako učim od njega. Zna deliti izkušnje nekdanjega tekmovalca. Gre za proces, v katerem oba rasteva. Vesel bom, če bo začutil ta poklic in vztrajal.

Verjetno pa se vas je dotaknila tudi usoda vaše nekdanje varovanke Neje Dvornik, za katero je po hudi poškodbi olimpijska sezona že končana.

Ko sem slišal za poškodbo, sem ji poslal spodbudno sporočilo. Naj ostane močna in vztraja na svoji poti! Žal je to del športa. Poškodb je res veliko, preveč. Svoje doda še teža olimpijske sezone, saj skuša vsak tekmovalec dodati še nekaj več.